Letošnji maj je v Mačkoljah, prijazni vasici na robu tržaškega Brega, v znamenju 50. Praznika češenj, ki bo zaživel po že ustaljeni navadi zadnji konec tedna v mesecu. V počastitev jubilejne zlate izvedbe tega priljubljenega vaškega praznika, so se pri Slovenskem prosvetnem društvu Mačkolje, ki skrbi za to prireditev že od daljnega leta 1963, odločili, da priredijo teden pred samim praznikom glasbeni festival z naslovom “prazničnih 50″. Na prireditveni prostor “na Metežici” , v prijetno senco hrastovega gozdiča, vabijo priznana imena slovenskih glasbenih ustvarjalcev in skupin.

V soboto, 19. maja, zvečer bo v Mačkoljah nastopal priljubljeni slovenski kantavtor Vlado Kreslin s svojimi zvestimi spremljevalci Malimi bogovi.

Vlado Kreslin je že skoraj tri desetletja v središču slovenske glasbene scene tako po priljubljenosti kot po ustvarjalnosti. Svojo glasbeno pot je začel kot pevec v rock zasedbah – naj tu omenimo skupino Martin Krpan v 80. letih – in je postopoma stopal v ospredje kot avtor številnih nepozabnih skladb. Hkrati pa se je začel tudi vračati k svojim koreninam in črpati kreativno energijo iz glasbene dediščine rodnega Prekmurja. Na odru se mu je tako pridružila Beltinška banda – skupina ljudskih pevcev in glasbenikov starejše generacije – in z njimi je Kreslin obogatil svoj repertoar z ljudsko glasbo tistega območja. Medtem pa je Kreslin združil številne mlade glasbenike ter zvestega kitarista in so-avtorja Mira Tomassinija v skupino Mali bogovi ter z njimi odigral in posnel nekaj največjih slovenskih uspešnic, ki spajajo zvok mainstream rocka z melosom prekmurske ravnice. Mali bogovi na nastopih pogosto igrajo z Beltinško bando glasbo, ki povezuje različne rodove tako na odru kot med občinstvom. Z njemu lastnim prepletanjem svojih skladb s t.i. world music Vlado Kreslin osvaja slovenske poslušalce vseh starosti, v domovini in izven nje. (foto: Mateja Mirt)

V pričakovanju nastopa Vlada Kreslina bodo poslušalce ogreli balkanski ritmi zamejske skupine Kraški ovčarji.

Kraški ovčarji so balkan-rock skupina, ki je v preteklosti že nastopala na mačkoljanskem odru. Skupina je nastala leta 1994, njeni člani so doma iz tržaške okolice. Ovčarji so sprva igrali trdi rock, nato so se posvetili igranju zabavne glasbe iz bivše Jugoslavije spričo “balkan” mrzlice, ki je v drugi polovici devetdesetih let zajela tudi Italijo, in obenem zaradi hrvaškega porekla vodje skupine, kitarista Aljoše Sakside. Na prehodu med prvim in drugim obdobjem delovanja je skupina dosegla vidne rezultate na glasbenih tekmovanjih po Italiji in v tujini. Do danes so Ovčarji nastopili na koncertih širom po Italiji, Sloveniji, Avstriji ter Hrvaški, leta 2005 pa so se podali na mesečno turnejo po Južni Ameriki.

Dan kasneje, v nedeljo, 20.maja, pa se bodo na istem prizorišču oglasile nepozabne viže Alpskega kvinteta in še dveh priznanih narodnozabavnih skupin. Prvi bodo stopili na oder člani Ansambla Erazem.

Ansambel Erazem s sedežem v Postojni je zasedba narodno zabavne glasbe, ki uspešno nastopa in razveseljuje ljudi doma in po svetu. Nastanek skupine se je zapisal v avgustu leta 2003 na Kremenci v Postojni. Zabava jim je pisana na kožo, kar se kaže tudi na njihovih energije polnih nastopih. Ansambel Erazem je lani jeseni izdal svoj drugi album, s katerim so se podali na pot obujanja najlepših melodij ansambla Ottavia Brajka, ki je bil v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja najbolj znani primorski ansambel. Ottavio Brajko je bil celo vrsto let gost Praznika češenj in prav z njegovimi skladbami se bo Erazem predstavil tudi v Mačkoljah.

Po tipično primorskem zvenu Brajkovih skladb v izvedbi ansambla Erazem bodo poslušalci prisluhnili glasbi skupine, ki prihaja naravnost iz Begunj, “zibelke” narodnozabavne glasbe – to so Veseli Begunjčani.

Leto 2007 je rojstno leto narodno-zabavnega ansambla Veseli Begunjčani. Vsi člani ansambla so igrali pri različnih narodno-zabavnih ansamblih in imajo za seboj dolgoletne izkušnje na glasbenih odrih tako doma kot v tujini. Dom članov ansambla so Begunje na Gorenjskem z bližnjo okolico. Težko bi rekli, da kdo ne pozna Begunj, tega prelepega kraja pod Begunjščico, iz katerega izhaja tudi legendarni narodno-zabavni ansambel bratov Vilka in Slavka Avsenika, začetnika tovrstne glasbe. Ime ansambla so, iz spoštovanja do ansambla bratov Avsenik in narodno-zabavne glasbe, povzeli po njihovi veseli »viži«, napisani v daljnem letu 1954, z naslovom Veseli Begunjčani.

Višek nedeljskega koncerta pa predstavlja nastop Alpskega kvinteta.

Alpski kvintet ima za seboj že več kot 45 let igranja. Trideset let je ansambel deloval poklicno, nato pa je to pot opustil, a je tudi kot nepoklicni ansambel zelo ustvarjalen in dejaven. Svojo pot je Alpski kvintet pričel leta 1966 v Kranju, kjer je prvič javno nastopil. Ansambel je kmalu postal zelo priljubljen in prepoznaven tudi v Avstriji, Nemčiji, Švici in drugod po Evropi, kjer so imeli ogromno nastopov in si pridobili velik krog poslušalcev in prijateljev. Seveda pa so pogosto nastopali tudi v domači Sloveniji. Trobentar Ivan Prešeren in harmonikar Jože Burnik sta veliko pripomogla k temu, da je v vseh njihovih letih delovanja nastalo veliko število dobrih skladb, s katerimi Alpski kvintet slovi še danes. Ansamblu je tako uspelo razviti poseben stil igranja, t.i. alpski stil oz. alpski sound, ki je postal zelo priljubljen tako pri poslušalcih kot pri glasbenih kolegih. Ansambel je imel vse več samostojnih nastopov in koncertov in sodelovali so na velikih turnejah s popularnimi evropskimi zvezdami zabavne glasbe. Bili so zaželjeni gostje na najpomembnejših radijskih in televizijskih hišah v zahodni Evropi. V vseh teh letih se je zasedba večkrat spremenila, stalnico v prepoznavnosti skupine pa zagotavljata harmonikar Edi Semeja in predvsem njen baritonist Janez Per.

Obiskovalcem pa ne bo na voljo samo dobra glasba. “Tako v soboto kot v nedeljo se bodo lahko okrepčali z izvrstnimi jedmi na žaru, s pijačo in, seveda, s sladkimi češnjami.” Vstop na prizorišče je prost od 17h dalje. Naj tu omenimo, da se bodo lahko obiskovalci poslužili tudi dodatnih nočnih voženj na progi 40 tržaškega javnega prevoza.

Izvedba take glasbene prireditve zahteva velik organizacijski napor. Slovensko prosvetno društvo Mačkolje so pri tem podprle uprava Občine Dolina, uprava Pokrajine Trst, Slovenska prosveta ter Zadružna kraška banka. Pri oblikovanju sporeda koncertov pa mu je s svojo izkušnjo priskočilo na pomoč tudi Glasbeno kulturno društvo DrugaMuzika. Celotno prireditev bo posnela radijska postaja RAI Radio Trst A.

Podrobni podatki in novice o tej in o drugih pobudah SPD Mačkolje so na razpolago na naši spletni strani.

Nasvidenje v Mačkoljah!