S premiero komedije Gugalnik začenja dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež 45. sezono neprekinjenega bogatega in uspešnega delovanja. V tem obdobju je dramski odsek uprizoril veliko del (120) in z njimi nastopil 730 krat v več kot 100 različnih krajih.

Več informacij...

Naš skupni dom


(poglej fotografije)

Pod tem naslovom se je v nedeljo, 21. februarja, v Srenjski hiši v Mačkoljah odvijala prisrčna prireditev, ki jo je Slovensko prosvetno društvo Mačkolje posvetilo 100. obletnici rojstva pesnice Ljubke Šorli. Program je s svojim petjem uvedel društveni pevski zbor pod vodstvom Samuele Bandi. Niko Tul se je v pozdravnem nagovoru spomnil posebnega odnosa, ki ga je Šorlijeva gojila z društvom in to predvsem po zaslugi njene prijateljice in sodelavke Ljube Smotlak. Med drugim je pesnica društvu ob 30-letnici njegovega delovanja, leta 1982, poklonila priložnostno pesem "Naš skupni dom" - od tu tudi naslov same prireditve. Besedo je nato prevzel David Bandelj, asistent za književnost na novogoriški univerzi, pesnik in publicist, ki je spregovoril o življenjski poti Ljubke Šorli, o njenem trpljenju, predvsem pa o njenem pesniškem svetu, Poudaril je dejstvo, da je bila pesnica trikrat zapostavljena: kot ženska, Primorka in kristjanka. Te tri značilnosti se zrcalijo tudi v njenem pesnjenju: v lirični izpovedi ljubezni do moža - Lojzeta Bratuža, ki ji ga je odvzel fašistični teror, v ljubezni do domovine in skrbi za slovenski jezik, ki preveva njene otroške in mladinske pesmi, odraz njenega učiteljskega poklica, pravzaprav poklicanosti, ter v veri kot tolažbi, iz katere je črpala moč za odpuščanje. Bandelj se je osredotočil tudi na izredno priljubljenost njenih pesmi v primorskem prostoru. Zasluga za to gre predvsem številnim uglasbitvam - bilo naj bi jih več kot 200, a je ta številka gotovo nepopolna - ki so širile njena besedila v repertoarje otroških, mladinskih in odraslih pevskih zborov. Vzporedno s tem pa je omenil tudi zanemarjanje, ki ga je doslej osrednja slovenska književna in kulturna stroka pokazala do Ljubke Šorli. Svoj poseg je sklenil z željo, da bi Ljubka Šorli in njene pesmi dosegle pravo priznanje in veljavo v vseslovenskem in širšem evropskem obsegu. Program prireditve so popestrili člani godalnega kvarteta Podokničarji. Štirje mladi glasbeniki, ki so svojo poustvarjalno pot začeli v novogoriški glasbeni šoli, izpopolnili pa v komornem orkestru Nova, skupaj nastopajo v tem sestavu že od leta 2006. Kot sami pravijo, so se zbrali in "pripravili zbirko romantičnih in v srce segajočih skladb, saj si dekleta zaslužijo več pozornosti". Res številno občinstvo (in ne le dekleta) zbrano v mačkoljanski dvorani so očarali in navdušili s spletom klasičnih melodij, narodnih in ponarodelih viž iz domače zakladnice ter zimzelenih svetovnih uspešnic, v razponu od Bacha do Avsenikov, preigranih v lastnih priredbah.

REDNI OBČNI ZBOR

Poklon Ljubki Šorli je predstavljal prvo društveno dejavnost po rednem občnem zboru sklicanem v nedeljo, 31. januarja. Zbrane člane je najprej pozdravil predsednik Branko Slavec, ki je v svojem posegu omenil najpomembnejše pobude v preteklem letu in podčrtal pomen skupnega prostovoljnega dela, ki je osnova vsakršnega društvenega delovanja. Prisotni so v nadaljevanju vodenje občnega zbora zaupali Danijelu Novaku. Ta je po obveznih formalnostih predal besedo društveni tajnici Danijeli Tul za izčrpno poročilo o vseh pobudah, ki so se zvrstile v letu 2009, med katerimi sta glavno mesto zasedali 60-letnica neprekinjenega delovanja MePZ Mačkolje ter obeležitev 50-letnice smrti zaslužnega sovaščana msgr. Ivana Tula. Sledilo je blagajniško poročilo, ki ga je predstavil Zorko Gorjan. V razpravi so se prisotni člani dotaknili marsikaterega vidika društvenega življenja. Številne predloge in zanimive zamisli, bi lahko povzeli v ugotovitvi, naj društvo poskrbi predvsem za ponovno oživitev etnološke dejavnosti - v preteklih letih je bila ta zelo živahna, tu naj omenimo samo številne razstave, izdelavo narodnih noš in izdajo knjige o mačkoljanski noši - in to predvsem v luči ohranjevanja značilnosti in raznolikosti tega prostora, tako v narečju kot v navadah, običajih in predmetih ter v stavbni dediščini, ki označujejo domačo vas. Pri tem igrajo pomembno vlogo tudi nove medijske tehnologije, ki jih društvo že spretno izkorišča. Primer tega je spletna stran , ki prinaša informacije o vasi in dogodkih v njej. Iz razprave je izšla tudi zamisel o postavitvi spominskega obeležja trem ženskim likom oz. poklicem: krušarici, mlekarici in perici. Na ta način bi ovrednotili, pomen ženskega dela in njegovo neprecenljivo vlogo za obstoj naših ljudi v težkih povojnih letih. To pa naj ne bi bila samo društvena ali vaška pobuda, k temu naj bi pristopila še druga društva, ki delujejo v Bregu, tako, da bi lahko zamisel udejanjili na občinski ravni in morda pod pokroviteljstvom same občinske uprave. Občni zbor je bil volilne narave, zato so prisotni člani ob sklepu zasedanja izvolili nov upravni in nadzorni odbor društva. Novoizvoljeni odborniki so na prvi seji iz svoje srede izbrali novega predsednika. To bo odslej Niko Tul, ki je na tem mestu nasledil dosedanjega dolgoletnega in zaslužnega predsednika Branka Slavca.
(Vk)

SPLETNA STRAN MEPZ MAČKOLJE

DRUŠTVENI IZLET 2009

Poglej vse fotografije

Vse fotografije leletošnje izvedbe Praznika češenj 2009

V mesecu maju, rekordno število obiskov naše spletne strani:
1351

47. PRAZNIK ČEŠENJ,
od petka, 29. maja, do torka, 2. junija, v Mačkoljah pri Trstu.

Program

- v petek, 29. maja, ob 18.00 odprtje kioskov,
od 20.00 dalje ples s skupino Alter ego

- v soboto, 30. maja, ob 18.00 odprtje kioskov,
od 20.00 dalje ples s skupino 3 prašički

- v nedeljo, 31. maja, ob 16.00 odprtje kioskov,
od 20.00 dalje ples s skupino Happy day

- v ponedeljek, 01. junija, ob 18.00 odprtje kioskov,
od 20.00 dalje ples s skupino Alter ego

- v torek, 02. junija, ob 18.00 odprtje kioskov,
od 20.00 dalje ples s skupino Kraški kvintet

Popoldne ob 17.00 - kulturni program:
Melodije zelenih dni
Prireditev, ki predstavlja zaključek letošnjega 47. Praznika češenj, namenjamo narodni glasbi, točneje ponarodelim vižam iz narodno-zabavne zakladnice in uspešnim avtorskim popevkam. Te melodije so zapisane v spominu starejših generacij, priljubljene pa ostajajo tudi med mladimi. O njih bomo spregovorili, predvsem pa jim bomo prisluhnili – program bodo namreč sooblikovali različne glasbeni gosti, med njimi tudi mladi harmonikar Marko Manin, svojo ljubezen do te glasbe nam bo izpričal publicist Saša Martelanc, sproščen nasmeh pa bodo privabili igralci dramskega odseka PD Štandrež.

Pridi tudi ti pogledat v Mačkolje.
Poleg bogate ponudbe s hrano in pijačo boš spoznal
nove ljudi in srečal »stare« znance.

Ne bo manjkalo seveda sladkih češenj...

Pridi, poglej in izberi po svojem okusu, ne bo ti žal.


Poglej kje smo.

Poglej fotografije iz lanske izvedbe!

PARIZ- Svetovni sklad za naravo (WWF) vse Zemljane poziva, naj v soboto 28. marca med 20.30 in 21.30 po lokalnem času ugasnejo luči in tako prispevajo k promociji boja proti podnebnim spremembam, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Ob tem so v WWF ocenili, da se je že leta 2008 tovrstni akciji pridružilo okoli 50 milijonov ljudi v več kot 370 mestih v 35 državah. Letos pa želijo v WWF k akciji privabiti skoraj milijardo ljudi.Akcija »ura za planet« je prvič potekala v Sydneyju leta 2007. Pobudo so sprožila ekološka združenja v Franciji. 1. februarja 2007 je namreč Združenje za planet objavilo poziv, naj se v Franciji za pet minut ugasnejo vse luči, to pobudo pa so nato spontano prevzeli tudi v drugih državah. Avstralska podružnica WWF pa se je takrat odločila, da pet minut raztegne v uro.

Več na spletni strani WWF Italia

Nušić bi vas takole pozval:
"No, pa boste tudi vi, ljudje, kaj rekli. Pridite! Le noter, ljudje! Glejte, vrata dvorane so odprta. Pridite, gospodarite, ukazujte, kopljite, razkopavajte. Pridite, saj to je vaša skrb. Povejte, če je scena v redu, pa kostumi, smo bili morda preglasni ali pretihi, dobri ali slabi, dovolj razumljivi in izraziti..."

Mi se bomo trudili, vi pa svetujte! Kritizirati je lažje kot igrati. A prosimo vas, bodite usmiljeni, saj tudi mi smo samo ljudje, samo ljubitelji, ki vse to počnemo samo iz veselja do nastopanja in še posebno, ker vemo, da nas imate radi.

Božidar Tabaj