50 let...
od
tega so Mačkolje dobile vodno napeljavo in električno
razsvetljavo. Razvoj je prišel tudi v našo vas. Vojne rane
so se še celile, a življenjsko navdušenje je bilo veliko.
Mladi so se radi zbirali, prepevali, ustanovili so zbor.
Takratni župnijski upravitelj, g. Stanko Janežič, je rad
vabil k sebi, na vaški oddih, svoje prijatelje. Radi so
prihajali - Peterlin, Beličič, Šah in drugi. Obenem pa je
mladi duhovnik spodbujal vaško mladino k prirejanju srečanj
s kulturno in izobraževalno vsebino. Pečat jim je dal on
sam in njegovi tržaški prijatelji. Bili so to prvi
"slovenski večeri". Njihova osnova je bila "prosveta":
vzgajanje h kulturnim in duhovnim vrednotam. To delo je
zadobilo organizirano obliko 5. maja 1952, ko se je z
ustanovnim občnim zborom rodila Slovenska katoliška
prosveta Mačkolje. Vrstile so se prireditve in srečanja,
prirejali so predavanja in izlete. Delovanje je bilo
bogato, pestrilo je vaško življenje v času, ko še ni
vladala televizijska osamitev in so se ljudje radi shajali
pod lipo sredi vasi ali pod kostanji pred cerkvijo.
Društveno življenje je potekalo v srenjskih prostorih nad
"Torkljo" ali na lesenem podu "stare šole". Sezone so se
vrstile od jeseni do pomladi - poletni premor je bil nujen
spričo truda, ki ga je večina vaščanov vlagala v kmečka
opravila. Potem pa se je porodila nova zamisel: prireditev
na prostem, ki bi združevala bogato kulturno ponudbo z
družabnostjo. Na binkoštno nedeljo leta 1963 so
ciklostilirani lističi vabili na prvi "Praznik češenj" v
Mačkolje. Kdo ve, če si je kdo izmed prvih prirediteljev
predstavljal, da bo "Praznik češenj" v teku štirih
desetletij postal eden izmed najbolj priljubljenih vaških
praznikov na Tržaškem? Najbrž ne, a sedanje izvedbe, ki so
s svojo množičnostjo prav gotovo izgubile tisti pristen čar
prijateljske družabnosti ob slovenski besedi in domačih
dobrotah, še vedno izpričujejo pomen začetne zamisli in
njeno prenašanje iz roda v rod. Na polovici bogatega in
razgibanega društvenega življenja, leta 1976, so se
takratni člani odločili, da spremenijo dotedanji pravilnik
in naziv. Društvo se je po novem imenovalo Prosvetno
društvo Mačkolje. Delovanje je skušalo nadaljevati v smeri
začetne tradicije, obenem pa se je želelo spoprijemati z
novimi izzivi spremenjenih družbenih razmer. Ena od velikih
novosti je bila tudi v tem, da se je cerkveni mešani pevski
zbor priključil društvu. Zbor, ki je že od svojega nastanka
leta 1949 gojil tako cerkveno kot posvetno pesem, je s tem
postal najživahnejši društveni odsek. Svojo pevsko pot
nadaljuje še danes s pomlajenimi močmi. Poleg petju se
društveni člani posvečajo tudi ljubiteljskim dramskim
uprizoritvam. Druga stalnica v društvenem delovanju pa je
skrb za ohranjanje etnološkega bogastva in zgodovinskega
spomina - odraz tega so številne razstave in knjižne
izdaje.
Že 50 let skrbimo za slovensko kulturo in duhovno omiko v naši skupnosti in to skrb prenašamo iz roda v rod. S ponosom, zagnanostjo in veseljem stopamo naprej, saj dolga je pot!
