50 let...
od
tega so Mačkolje dobile vodno napeljavo in električno
razsvetljavo. Razvoj je prišel tudi v našo vas. Vojne
rane so se še celile, a življenjsko navdušenje je
bilo veliko. Mladi so se radi zbirali, prepevali,
ustanovili so zbor. Takratni župnijski upravitelj, g.
Stanko Janežič, je rad vabil k sebi, na vaški oddih,
svoje prijatelje. Radi so prihajali - Peterlin,
Beličič, Šah in drugi. Obenem pa je mladi duhovnik
spodbujal vaško mladino k prirejanju srečanj s
kulturno in izobraževalno vsebino. Pečat jim je dal
on sam in njegovi tržaški prijatelji. Bili so to prvi
"slovenski večeri". Njihova osnova je bila
"prosveta": vzgajanje h kulturnim in duhovnim
vrednotam. To delo je zadobilo organizirano obliko 5.
maja 1952, ko se je z ustanovnim občnim zborom rodila
Slovenska katoliška prosveta Mačkolje. Vrstile so se
prireditve in srečanja, prirejali so predavanja in
izlete. Delovanje je bilo bogato, pestrilo je vaško
življenje v času, ko še ni vladala televizijska
osamitev in so se ljudje radi shajali pod lipo sredi
vasi ali pod kostanji pred cerkvijo. Društveno
življenje je potekalo v srenjskih prostorih nad
"Torkljo" ali na lesenem podu "stare šole". Sezone so
se vrstile od jeseni do pomladi - poletni premor je
bil nujen spričo truda, ki ga je večina vaščanov
vlagala v kmečka opravila. Potem pa se je porodila
nova zamisel: prireditev na prostem, ki bi združevala
bogato kulturno ponudbo z družabnostjo. Na binkoštno
nedeljo leta 1963 so ciklostilirani lističi vabili na
prvi "Praznik češenj" v Mačkolje. Kdo ve, če si je
kdo izmed prvih prirediteljev predstavljal, da bo
"Praznik češenj" v teku štirih desetletij postal eden
izmed najbolj priljubljenih vaških praznikov na
Tržaškem? Najbrž ne, a sedanje izvedbe, ki so s svojo
množičnostjo prav gotovo izgubile tisti pristen čar
prijateljske družabnosti ob slovenski besedi in
domačih dobrotah, še vedno izpričujejo pomen začetne
zamisli in njeno prenašanje iz roda v rod. Na
polovici bogatega in razgibanega društvenega
življenja, leta 1976, so se takratni člani odločili,
da spremenijo dotedanji pravilnik in naziv. Društvo
se je po novem imenovalo Prosvetno društvo Mačkolje.
Delovanje je skušalo nadaljevati v smeri začetne
tradicije, obenem pa se je želelo spoprijemati z
novimi izzivi spremenjenih družbenih razmer. Ena od
velikih novosti je bila tudi v tem, da se je cerkveni
mešani pevski zbor priključil društvu. Zbor, ki je že
od svojega nastanka leta 1949 gojil tako cerkveno kot
posvetno pesem, je s tem postal najživahnejši
društveni odsek. Svojo pevsko pot nadaljuje še danes
s pomlajenimi močmi. Poleg petju se društveni člani
posvečajo tudi ljubiteljskim dramskim uprizoritvam.
Druga stalnica v društvenem delovanju pa je skrb za
ohranjanje etnološkega bogastva in zgodovinskega
spomina - odraz tega so številne razstave in knjižne
izdaje.
Že 50 let skrbimo za slovensko kulturo in duhovno omiko v naši skupnosti in to skrb prenašamo iz roda v rod. S ponosom, zagnanostjo in veseljem stopamo naprej, saj dolga je pot!