Zgodovina vasi

• Predstavitev vasi
• Zgodovina vasi
• SPD Mačkolje
• Praznik češenj
• Kultura
• Novice
• Fotografije vasi
• Povezave
• Kontakt
• Informacije
• Fun & download

Poglej še spletno stran vaškega vojnega ujetnika Rudolfa Tula.

NASTANEK VASI MAČKOLJE
Nastanek vasi je povezan z zadnjimi stoletji srednjega veka. Naselje je nastalo na pobočju tudi zaradi dejstva, ker je bil nižinski svet pod vasjo še močviren. (O tem zgovorno pričajo ledinska imena: Močvere, Kolombar - pristan za čolne - in več nazivov Breg. Nadaljna zgodovina vasi odraža avstrijsko-beneško tekmovanje za nadoblast v Istri, kajti meja med obema gospostvoma je potekala skozi vas; hiše južno od "Ulica" (gornji del vasi) so bile pod Benečani, medtem ko je bila "Ulica" avstrijska. Mejo navaja tudi urbar iz leta 1579, ki omenja halbdorf Mazcholia". Padec Benetk leta 1797 in Campoformijski mir med Napoleonom in Avstrijo zapečati nadaljno usodo Beneške republike, ki za vedno izgine s političnega zemljevida ni odpravil prejšnje delitve in vaški predel ?Ulica? ostane vezan na Prebeneg in posredno Dolino.

Pomemben spomenik iz tega časa je razmejitveni kamen med srenjami (troploskovna apnenčasta prizma) z vklesanimi le slovenskimi imeni treh vasi; DOLINA - PREBENEG- MAČKOLJE.
Priimki in imena prvotnih prebivalcev, o katerih imamo podatke, kažejo na slovenski oziroma slovanski izvor (n.pr. Barut, Smotlak itd.). Nekateri ohranjeni vaški priimki pa ne dajejo videza, da so slovenskega izvora. V tem primeru gre verjetno za tedanje redke doseljence iz Furlanije in bližnjih področij pod Beneško republiko, katerih potomci so se povsem poslovenili. Med zgodovinsko najvažnejše zgradbe v vasi je šteti nedvomno cerkev. Prve vesti o njej izhajajo iz leta 1337, katera je bila posvečena sv. Hieronimu. V koženici (pergamentu), ki jo hrani župnijski arhiv v Ospu, piše, da je tržaški škof Marenzi, (baron Harensfeld) posvetil sedanjo cerkev 7. februarja 1658 v čast sv. Rufu ter naj bi v glavni oltar dal vzidati ostanke sv. Socerba, sv. Justa, sv. Jerneja in drugih svetnikov. Da se je v cerkvenih obredih že zgodaj uveljavil slovenski jezik, nam pove podatek iz omenjenega župnjiskega arhiva za leto 1716, ko je izrecno napisano, da na cvetno nedeljo poje Kristusovo trpljenje v narodnem, to je v slovenskem jeziku.

IZVOR IMENA MAČKOLJE

Glede imena vasi imamo več oblik. V prejšnjih desetletjih se izmenoma uporabljata dve: Mačkovlje in Mačkolje. V listini z dne 5.1.1334 se omenja neki Jacopo de Maccogliano, še istega leta 30.9. pa Carisana. V župnjiskem arhivu v Ospu srečamo za leto 1610 izraz Mascouglia, leta 1662 Maschoule in leta 1716 Mazkolie. Ime vasi pa so si vaščani razlagali tako, da so ljudje v beneškem grbu zamenjali leva z mačko; italijanski naziv Caresana naj bi izhajal iz besede caricare- N´nakladati, kar nekako potrjuje lego vasi ob bregu sedanjih Val-, po katerih je bil tedaj mogoč promet le po vodi, saj je bila Osapska dolina le podaljšek Miljskega zaliva. Prav dejstvo, da slovenski naziv izhaja izpred leta 1420, ko so se Benečani dokončno polastili posestev oglejskega patriarha, pod katerega so prej Mačkolje spadale tudi v posvetnem pogledu, spravlja v še zagonetnjejši položaj razlago lev-mačka. Tudi domneva, da ime Mačkolje prihaja iz meč-kolje, ki naj bi imela svoj razlog v nenehnem bojevanju med različnimi oblastniki.


OBDOBJA FAŠIZMA IN VOJNE


PRIHOD ITALIJE IN OBDOBJE FAŠISTIČNEGA JARMA

Prvi požig vasi
Takoj ob prihodu Italije je bilo jasno, da iredentistična nestrpnost do slovanskega življa se ni prenehala. Nasprotno, ta je dobila še krutejše obeležje v porajajočem se fašizmu, katerega cilj je bil: uničiti slovensko prebivalstvo na priključenem ozemlju. Komaj so se razpršili temni oblaki prvega svetovnega spopada že so mračne sile iredente in fašizma iskale ugodnih trenutkov za uresničitev svojih uničevalnih ciljev. Parlamentarne volitve v Italiji 15. maja 1921 so omenjene sile izrabile za neposreden napad na Slovence. Na volitvah so nastopili tudi Slovenci in Hrvati na priključenem ozemlju Julijske krajine s svojimi kandidati. To pa ni šo v račun fašističnim krogom, zato so po vsej Julijski krajini in Istri organizirali posebne skupine, ki so se premikale od vasi do vasi in na vse mogoče načine ustrahovale slovenske in hrvaške volivce, da ne bi volili svojih kandidatov, ampak tiste na italijanski nacionalni listi. Tako so se na dan volitev fašisti na kamionih usmerili iz Milj proti Ospu, kjer je bilo volišče.
Na pobudo političnega društva Edinost iz trsta je Jože Slavec iz Ospa sprožˇil nabiralno akcijo za pomoč prizadetim zaradi fašističnega nasilja. Nabrali so 4500 lir in jih podarili trem pogorelcem iz Mačkolj.Upravičeno se poudarja, da je ob tej priliki ljudska solidarnost prišla do polnega izraza, utrdila narodno zavest in pripravljenost na upor. Za obnovo požganih hiš so prizadeti lastniki dobili gradbeni material iz Jugoslavije. Fašistični bes se s požigom vasi še ni polegel ter se je s svojo ustrahovalno politiko nadaljeval tako, da so stevilni vaščani bili aretirani. Zaprli so Marija Tula, Matijo Hrovatina, Ivana Pasarita, Matijo Križmančiča, Josipa Tula in Josipa Smotlaka; Matijo Zobina pa so pretepli. Krajši čas sta bila priprta še Peter Parovel in Ivan Smotlak.

FAŠISTIČNA RAZNARODOVALNA POLITIKA

Prihod fašizma na oblast in njegova brutalna diktatura načrtno uničuje vse, kar je v Italiji naprednega, pri nas pa osredotoči svoje početje na slovenska društva in ustanove. Z Gentilejevo reformo (1. oktober 1923) je odpravljen pouk v slovenskem jeziku v prvem razredu osnovne šole, do leta 1928 pa je bila osnovna šola popolnoma poitalijančena. Zakon je sicer še predvideval dodatni pouk za slovenski oziroma hrvaški jezik, toda te točke zakona niso nikjer izvajali. Taka šola ni dosegla nobenih pomembnih uspehov. Fašistična vzgoja je bila njen glavni cilj, za njo pa seveda znanje italijanskega jezika. Slednje je bilo za naše otroke silno težko, kajti ob prihodu v šolo niso poznali niti najmanjših osnov italijansčine. Razumljivo pa je, da je bil mladi rod zaradi tega prikrajšan tudi v znanju drugih predmetov. Fašistična šolska politika pa s tem ni bila prizadeta, nasprotno, to je bilo celo v njenem interesu, saj zanjo je bil naš človek nekaj nižjega in manj vrednega. Strmela je iz naših otrok napraviti janičarje, popolnoma vdana Mussoliniju pod geslom: Credere, obbedire, combattere. Kot drugod, so tudi pri nas otroke od 6. do 8. leta starosti uvrščali med tako imenovane Figli della Lupa" od 8. do 14. leta pa so dečke vključili v organizacijo Balilla", deklice pa v Piccole ltaliane!". S 14. letom so mladinci postali Avanguardisti", dekleta pa Giovani ltaliane". Leta 1927 so bila razpuščena vsa politična, gospodarska in kulturna in športna društva Slovencev in Hrvatov pod Italijo. To je bilo sklenjeno na konferenci obmejnih pokrajinskih fašstičnih tajnikov 12. junija 1927 v Trstu in 6. julija istega leta v Rimu, obenem ukinejo materinsčino v zadnjih razredih osnovnih šol ter prepovedo nadaljnje izhajanje slovenskega časopisja. Za prepovedana društva in ustanove se predvideva zaplemba njihove imovine, katera preide v last fašističnih organizacij. Ob tej priliki je bilo razpuščeno Bralno in pevsko društvo Primorsko.

LJUDJE NEKDAJ

V vasi je bila močno razvita živinoreja, zlasti govedoreja in ovčereja (podatki iz leta 1875 navajajo: 35 oslov, 68 govedi, 160 ovac in 24 prašičev). Pa tudi poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo je pomenilo važen vir dohodkov. Kljub borni zemlji in skromnim pridelkom so naši predniki del teh pridelkov prodajali v Trst in Milje. Nosile so jih žene in dekleta v težkih plenirjih in fagotih. Zelo razširjena je bila tudi peka kruha za tržaški trg. Alojz Kocjančič, pesnik severne Istre, jih tako opisuje:

Ob zori, ko so skozi vas hitele
Razgretih lic upehane Šavrinke,
Jerbase kruha tvoje domačinke
Urno za v Trst na glavo so zadele.?


Dolina pod vasjo ("Vale") je bila v prejšnjih stolet|jih malo pomembna za kmetijstvo, saj je osapska Reka s poplavami onemogočala sleherno obliko obdelave. Ravnina je bila poraščena s topoli, vrbami, bičevjem in pogostoma preplavljena z vodo. Regulacijo Reke je leta 1909 izposloval deželni poslanec v deželnem zboru v Poreću in osapski župnik Josip Kompare. Leta 1913 pa osnujejo vaščani Vodno zadrugo za vzdrževanje regulacijskih in gradbenih del omenjenega vodnega toka. Do leta 1825 je edina pot od Oreha proti Ospu potekala po današnjem kolovozu Pod gozdom. Tedaj pa so zgradili novo in primernejšo pot za vozovni promet neposredno pod vasjo. Narodno prebujenje, ki je v drugi polovici prejšnjega stoletja zajelo slovenski živelj na vsem njegovem ozemlju, se je širilo tudi v tržaško okolico. Dolinski tabor leta 1878 |e ostal udeležencem v neizbrisnem spominu. O njem so radi pripovedovali svojim potomcem in še danes živi v ljudskem izročilu kot dogodek na katerega so zelo ponosni. Prebujena nacionalna zavest in spoznanje, da morajo svoje pravice sami postavljati in izbojevati, zgane iz večstolenega kulturnega mrtvila našega človeka. Posledica tega je živahna kulturna razgibanost zlasti na prosvetnem področju. Leta 1898 je bilo ustanovljeno v vasi "Bralno in pevsko društvo Primorsko", sledilo je leta 1909 Izobraževalno društvo. Tudi gospodarskih problemov niso zanemarjali in je leta 1906 nastalo Gospodarsko društvo. V predvojnem času so imeli v vasi še Gospodarsko zadrugo, ki se je ukvarjala z odkupom vina, katerega so točili v vaški zadružni gostilni.


POVOJNO OBDOBJE


Uradna predaja obnovljenih hiš v Mačkoljah 3. julija 1947. Župnik Franc Malalan med slovesno blagoslovitvijo, ob njem tržaški guverner. Istega dne so po vasi razdeljevali letak. Na njem je navedeno točno število poškodovanij in ponovno zgrajenih hiš ter drugih objektov.








NEKATERE POMEMBNE OSEBE OB ZAČETKU 19. STOLETJA

Anton Smotlak se je rodil 15. maja 1904 kot sin zavednega socialista Matije, ki je svojo družino vzgajal v naprednem duhu. Ni slučajno da je njegova hiša bila ena izmed tistih, ki so jo fašisti požgali leta 1921. Družina si je potem postavila nov dom v dolini pod vasjo. V njej je večkrat našel zatočišče vidni predvojni revolucionar Natal Kolarič, ki je izpeljal priprave za področno konferenco za oceno tedanjega političnega in gospodarskega položaja. Konferenca je bila 6. decembra 1930 v hiši Alojza Primožiča v Gabrovici in je na njej prisostvoval tudi Anton Smotlak. Sprejeli so sklep, da je treba organizirati trojke kmečnih zaupnikov, zlasti, pa okrepiti propagando proti vključevanju mladine v fašistične organizacije.

Mačkolje pod Avstroogrsko in Beneško republiko


Avstrijski sistem je bil fevdalen, v katerem je bil kmet vezan na grudo in je prihajal pod razične gospodarje skupno z zemljo, katero je obdeloval. Fevdalna bremena so bila težja od tistih, ki jih je nosil kolon; zahtevala so poleg dajatev v pridelkih in denarju tudi tlako (neplačano delo na graščakovi zemlji, ki jo je zemljiški gospod pridržal zase). Bistvena razlika med obema sistemoma pa je ta, da je bil tlačan v fevdalizmu osebno nesvoboden, kolon pa osebno svoboden. Listina iz leta 1572 izrecno omenja fevdalno pripadnost gornjih delov vasi (Decimas quasdam et affictus in monte Sconfitet ab Ecclesia nostra Tergestina per immemorabile tempus Feudum concedi solitas N CDI Anno 1572) in v socerbskem urbarju za leto 1579 za Prebeneg se omenja tlačan Crischmann Muchuitsch von Matschkola, ki dolguje tri krone in en črni pfenig v nemškem denarju svojemu fevdalnemu gospodarju. Leto 1848 je po znanih revolucionarnih nemirih v Avstriji prineslo odpravo fevdalnega reda. Kmet je obdržal zemIjo, ki jo je dotlej obdeloval.
V Beneški republiki in na njenih ozemljih je bil uzakonjen kolonat (veleposestnik daje v obdelavo svoje zemljišče revnejšemu kmetu kolonu, dobiva pa v plačilo del pridelkov). Če kolonu pogoji niso prijali, si je lahko poiskal drugega veleposestnika, s katerim je sklepal ugodnejšo pogodbo.