Prešernova proslava v besedi in fotografiji
Objavljamo govor častnega gosta Deziderija Švara ter krajši video posnetek nastopa Ženske vokalne skupine Jezero iz Doberdoba.
fotografije: Aljoša Novak
PREŠERNOVA PROSLAVA
Spoštovane gospe in gospodje ter ljubi Slovenci …
Nocoj proslavljamo dan slovenske KULTURE in našega jezika, kajti brez jezika ni kulture, kar je še posebno važno v naših krajih, kjer v preteklosti so pogostoma menjavale narodnostne, politične in jezikovne meje, ki so bile včasih tudi povod ostrih trenj in gorja.
Ime mi je Deziderij Švara, rojen sem leta 1934 v dolinski občini v Ricmanjih. Bil sem prvorojenec in želja staršev je bila da, bi bil krščen kot Željko, ker pa takrat so bila prepovedana tuja imena, sem uradno krščen kot Desiderio in sem postal izbrisanec.
Pri šestih letih sem začel zahajati v osnovno šolo v Ricmanje, kjer je učiteljica govorila v nekem nerazumljivem tujem jeziku in nam pokazala v eni roki knjigo ter v drugi palico in nam dala razumeti, da kdor se bo hitro naučil novega tujega jezika bo nagrajen, zaostali pa strogo kaznovani.
Danes pa se čutim počaščen, da sem povabljen v domače PD Mačkolje, da spregovorim nekaj misli, v materinskem jeziku, ob PREŠERNOVEM prazniku in dnevu slovenske KULTURE.
Slovenski narod je edini evropski narod, ki ob obletnici smrti največjega slovenskega pesnika FRANCETA PREŠERNA praznuje dan KULTURE, kar nam je v veliki ponos. Beseda KULTURA izhaja iz latinske besede »COLERE«, kar pomeni »GOJITI« in torej tudi kulturo moramo stalno gojiti ter nadgrajevati kot dragoceno cvetico,da ne bi ovenela. KULTURA je zelo široki pojem , ki obsega in zaobjame vso človeško dejavnost in ustvarjalnost, ki nato še razčlenimo na razne smeri in umetniške nivoje…
OSEBNO pa menim, da podlaga kulture je SRČNA kultura, kar pomeni spoštovati in ljubiti sočloveka kot samega sebe ter mu odpustiti grehe, kot Bog odpusti naše grehe… Kajti, slo po maščevanju, hudo teži in bremeni človeka ter skupnost in ne pelje nikamor…
Zakaj potrebujemo sočloveka? Ker smo socialna bitja? Da, predvsem pa da se v njim zrcalimo, kajti sami ne vidimo svojega obraza in ne zmoremo se oceniti ….
Podlaga kulture pa sta JEZIK in PISAVA, ki predstavljata največja človeška dosežka. Z BESEDO je človek dosegel možnost sporazumevanja, podajanja in ohranjevanje znanja, spoznanja, občutkov ter spominov in jih prenašati iz roda v rod. S PISAVO pa je še dodatno poglobil, utrdil in prispeval k ohranjevanju ter širitvi kulture.
VENDAR za ohranitev in razvoj jezika ter kulturno tradicijo slovenskega naroda, sta bistveno prispevala dva literarna velikana in sicer :
– duhovnik PRIMOŽ TRUBAR, ki je živel pred štiristo leti in študiral ter maševal tudi v Trstu in je dal pismeno podlago slovenskemu jeziku. Njegov moto je bil »STATI in OBSTATI«, ki pa v sedanjem času bi se moral glasiti: »STATI, OBSTATI in NAPREDOVATI …«;
– pesnik FRANCE PREŠEREN, ki je živel v devetnajstem stoletju, je s svojimi pesnitvami povzdignil slovenski jezik, ter ga enakovredno postavil v PARNAS (musa poezije Euterpe) drugih največjih evropskih narodov.
Torej, mi smo lahko upravičeno ponosni na našega velikega pesnika Franceta Prešerna, ko danes hvaležno in slovesno proslavljamo njegov spomin.
Naš slovenski narod, ki spada med slovanske indoevropske narode, je številčno majhen in živi v tem prostoru že 1400 let v stiku z dvema velikoma narodoma, oziroma germanskim in italijanskim.Kljub temu smo ohranili svoj obstoj, jezik in kulturo, kar nam vlivaVELIKI ponos in zavednost o naših narodnih vrednotah ter sposobnost se boriti za nadaljni obstoj in napredek.
Lepa hvala za pozornost.
Mačkolje, 20. feb. 2016
